.aktualno
.arhiv
.uvodnik
.cilji in vodstvo
.statut društva
.pristopnica
.zapisniki sej
.zgoščenke
.prireditve 2005
.prireditve 2004
.prireditve 2003
.prireditve od 1996
.bogdana herman
.ljoba jenče
.katice
.marino kranjac
.kurja koža
.tomaž podobnikar
.tolovaj mataj
.volk folk
.vruja
|
Sodobna ljudska glasba na Slovenskem I (KD FS CD 01) Al' že spiš? Kako uspavamo v Sloveniji 
Uspavankam na potGlasba nima le svoje estetske in funkcionalne razsežnosti, temveč sodi tudi med temeljne medije učlovečenja. Z glasbo in skozi njo se ljudje socializiramo in uglasimo z drugimi. Uspavanke so nemalokrat prvo srečanje s človeško organiziranim zvokom, ki že dojenčke popelje v čarobnost vseprežemajočega zvena. Uspavanke so univerzalno človeško ustvarjalno in improvizatorično dejanje, prav tako pa je njihova oblika in dejanska izvedba odvisna tudi od okolja, v katerem živi pevec ali pevka. Lahko so povsem formalne pesmi ali pa gre za improvizirano skladanje, ki se porojeva v danem življenjskem svetu. Lahko označuje specifične kulturne prvine, morda v niansah izvedbe ali v celotni formuli pesmi, ki je v sozvočju s siceršnjo glasbo, s katero živijo pevci ali pevke v vsakdanjem življenju. Zato lahko odseva tako nekaj takšnega, kot je legitimacija neke skupnosti, ali pa je preprosto dejanje, ki je občečloveško in najrudimentarnejše med vsemi oblikami glasbenih dejavnosti. Zvočne zapise samih uspavank, načinov uspavanja ter pričevanja o njihovem pomenu za sogovornike in sogovornice so pod mentorstvom Katarine Juvančič zbirali in snemali študenti in študentke Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v letih 2005 in 2006. Uspavanke so ljudje peli po spominu ali pa v dejanskih okoliščinah uspavanja otrok. Izbrano etnomuzikološko gradivo tako vključuje posnetke, nastale v različnih družbenih slojih in okoljih, starostnih in izobrazbenih skupinah, na plošči pa so se znašli tudi primeri uspavank, ki odsevajo večkulturnost sodobnega slovenskega prostora. Zgoščenka Al' že spiš? lahko služi kot pomemben pripomoček pedagogom in raziskovalcem, hkrati pa je namenjena predvsem za spodbudo vsem, ki se v najzgodnejši vzgoji zatekajo k zvočnim zapisom po pomoč ali inspiracijo za lastno ustvarjanje tako intimnega početja, kot je petje uspavank. Prav nič namreč ne more nadomestiti materinega ali očetovega glasu oziroma glasu nekoga, ki dojenčku ali otroku ponuja zavetje. Poleg tega pa je najzgodnejše soočanje z glasbo najboljši odgovor na odtujeno življenje sodobnega sveta. To je brez dvoma izjemno pomemben projekt k doživljanju kultur v slovenskem prostoru, saj je prvi tovrsten zvočni dokument, ki obenem oživlja nekaj, kar je le navidez pozabljeno, predvsem pa daje upanje, da bo spodbudil vračanje v intimno pristnost situacij, v katerih smo ljudje najbolj človeški. dr. Rajko Muršič in Katarina Juvančič CD lahko naročite na e-naslovu društva folkslo@gmail.com. Vsebina:Al' že spiš? Kako uspavamo v Sloveniji 1. Ninenaj 2:44 Pela: Alenka Kranjac Uspavanka je nastala kot improvizacija mlade matere, ki poskuša uspavati svojega trinajstmesečnega sina. Ninenaj, ninenaj, lepo spi dojenček zdaj,Najneni, najneni, mali Mate lepo spi. 2. Noč prišla na mjehkih hlapkah 1:19 Peli: Tatjana Yakuntsova (mati) in Sofija-Agnes Yakuntsova (hči)
Posnela: Helena Dembsky To rusko ljudsko uspavanko mati velikokrat poje skupaj s hčerko. Tudi na snemanju jo je med petjem ves čas objemala. Tako se prek uspavanke povezujeta mati in hči, prav tako pa tovrstno petje po mnenju matere izraža povezanost z okoljem in posamezniki, ki jih je družina morala prisilno zapustiti. Uspavanka govori o tem, da je noč prišla na mehkih tačkah in diha kot velik medved. In malček je ustvarjen za to, da bi jokal, mamica pa, da bi njemu v odgovor pela. Očka je ustvarjen za delo na morju in mamica je ustvarjena za to, da bi ga čakala. In potem mamica reče: 'Ker še nikoli s svojimi nogicami nisi stopil na tla, še ne znaš hoditi, si tako majhen, spi, moj fantek, z jasnimi očmi, dragi moj otrok.' 3. Eno bolh'co ljubim /Dedek uspava vnučko (govor) 1:18 Pel in govoril: Janez Rupnik Pevec se je pesmice naučil od starih staršev, strašljiv konec (>Čaki, čaki bolhca, če te jaz dobim, ušesa ti potrgam, vse kosti zdrobim<) pa je ob uspavanju nečakinje samocenzuriral.
4. Medvedek 0:31 Pel: Tomaž Haller Medvedek je po mnenju nekaj sto anketirancev in anketirank ena najbolj priljubljenih in razširjenih avtorskih pesmic za uspavanje, ki se je skozi generacije popularizirala prek otroške literature, vrtcev in šol. Medvedek ni bolan, medvedek je zaspan, 5. Zazibalka 0:42 Pel: Luka Kunaver V uspavankah živali pogosto nastopajo kot zaščitnice malčkov, še raje pa se njihovo vedenje in lastnosti primerja z otrokovimi. V tem primeru lahko vlogo, ki jo ima čiba (kokoš), primerjamo z vlogo matere (kot kokoška čuva jajca, tako mati varuje otroka). Hkrati pa upeljava pomanjševalnic pripomore k bolj dinamični in tekoči dikciji besedila, ki soustvarja zibajočo melodijo. Mladi pevec z upočasnitvijo melodije in vlečenjem zlogov na koncu hoče še dodatno prispevati k želenemu učinku - spancu. Uspavanka je bila zapisana že v Štrekljevi zbirki Slovenske narodne pesmi (Štrekelj 8179/4. zv.), uglasbil pa jo je Emil Adamič. Ajčka tutajčka ajčka, naša ciba nese jajčka, 6. Aja tutaja čiba nese jaja /Aja tutaja zibelka srebrna 0:26 Pela: Marija Dobravc Posnela: Zana Fabjan Posneto: Mokro Polje (Dolenjska) Podobno izštevanko v vlogi uspavanke, kot je Aja tutaja, čiba nese jaja, so folkloristi na Dolenjskem zapisali že pred sto leti. Med po slovenskem ozemlju zelo razširjene uspavanke tipa 'aja tutaja' sodi tudi Aja tutaja, zibelka srebrna zlati ima ročaj (v nekaterih različicah ročaj zamenja tečaj).
Aja tutaja, čiba nese jaja, Aja tutaja zibelka srebrna zlat ima ročaj, 7. Vo šumička zajače 0:58 Pela: Anastasula Stanić Pesmi, kjer se fizične ali značajske lastnosti živali primerjajo z lastnostmi otroka, je pogosta tematika zazibalk. Vedenje nemirnega zajčka, ki poskakuje po gozdičku in se skriva, ker noče zaspati, je v nasprotju z ubogljivim otrokom, ki bo zaspal.
Vo šumička zajače, ripa skoka zajače, 8. Lej ga, lej ga, jagenjčka 0:25 Pela: Marjetka Pušenjak Posnela: Polona Sojar Posneto: Ljubljana Šaljiva uspavanka je bila zapisana in posneta v Zagorici na Dobrepolju (Dolenjska), pevka pa jo je našla v arhivu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani. Dvokitična uspavanka, zapeta v štiričetrtinskem taktu, ima zanimivo, na prvi pogled izključujočo vsebino, kjer v prvi kitici nastopa jagnje, po katerega naj gre Micka, da bo njeno. V drugi kitici pa se dejanje navezuje na izvajalca, ki beži pred hudobnim volkom, da ga ta ne ugrizne. Prispodobe volka in jagnjeta pogosto srečamo v italijanskih ljudskih uspavankah. Lej ga, lej ga jagenjčka tam na onkraj grabenčka,pejdi Micka puj pa bo tuj. Tika tika touka, pa sem videl volka, pa me je hotel urejzat, pa sem mogu bejžat. 9. Gosenica 0:38 Peli: Tina Hering in Nina Zrimšek Otroške pesmi pogosto prevzemajo funkcijo uspavank. Nemalokrat jih otroci pred spanjem zapojejo skupaj s starši. Pesmico o gosenici, ki jo pojeta mati in njena mala hči, je po besedilni predlogi Ksenije Š. Olmer interpretirala Romana Kranjčan, znana pevka otroških pesmi, in jo izdala na zgoščenki Tuba luba (Založba Panika, 1999), od koder sta jo povzeli tudi pevki. Gosenica je lezla počasi na drevopomigala na dolgo, pomigala kratko. Primigala je k meni, v lonček sem jo dal nikar mi ne pobegni, zažugal sem, dejal. Ko v lonček sem pogledal, je notri ni bilo pred oknom pa je letal metuljček prelepo. 10. Ni važno, kako poješ (govor) 0:29 Govorila: Vojka Svetičič 11. Cimala 0:58 Pela: Mirjam Hadalin Uspavanke si pogosto sposojajo melodije drugih ljudskih pesmi. Ta uspavanka šaljivka sicer prevzema melodijo vsem znane Čin čin čin Drežnica, po vsebinski in jezikovni plati pa je izrazito regionalno obarvana. Pevka jo poje otrokom v vrtcu, ob gostovanjih pevskega zbora pa se kot narečna posebnost vedno znajde tudi v zborovskem repertoarju.
Cim cim cim cimala, pa sva se uštimala, 12. Od Kostevca 0:55 Pel: Jože Malešič Ta nenavadna vsebinska mešanica naborniške pesmi, zbadljivke in napitnice ni uspavanka po svojem žanrskem, ampak funkcionalnem smislu. Pevcu naj bi jo v povojnem času v Ribnici prepevala njegova teta.
Kostevc iz malih Lašč koraka prav počas', 13. Mene so dali v pernico iz lubja (govor) 0:27 Govorila: Rozina Ukmar 14. Jaz sem mali otročiček 0:34 Pela: Melita Trdin Uspavanke s hudomušno vsebino, ki bi bile pete v prvi osebi, so v nasprotju z otroškimi pesmicami redke. Vzgojiteljica v velenjskem vrtcu jo je odpela po spominu iz otroštva.
Jaz sem mali otočiček, pravijo da sem fantiček, 15. Čin čin čin Drežnica 0:17 Pela: Katarina Zagorc Ena najbolj priljubljenih otroških ljudskih pesmi na Slovenskem, ki se je kljub številnim različicam besedila ohranjala skozi generacije, je gotovo pastirska Čin čin čin Drežnica. Pevka je odpela zgolj prvo kitico in refren, ki sta se ji zdela primerna za uspavanje.
Čin čin čin Drežnica, kje so kozice, 16. Aja tutaja, punčkica aja 0:28 Pela: Angela Šisernik Variabilnost in inovativnost pri (po)ustvarjanju besedila ali melodije sta dve od temeljnih značilnosti pesmi za uspavanje in izvirata iz dejstva, da so pevci ali pevke prvotno besedilo ali melodijo že pozabili, ali pa so ju namenoma spreminjali in prilagajali glede na trenutno občutje, otrokovo razpoloženje ali celo dano družbeno situacijo. Pevka na posnetku je iznajdljivo povezala uspavanko tipa 'aja tutaja' z melodijo pesmi Izidor ovčice pasel, ki je prav tako ena najbolj razširjenih ljudskih uspavank v slovenskem etničnem prostoru. Aja tutaja punčkica aja,punčkica aja in sladko zaspi. 17. Dan je šel 1:23 Pel: Klemen Kenda Taborniška 'uspavanka' Dan je šel si melodijo sposoja od znane ameriške žalostinke za trobento, splošno znane kot Tišina. Pesem je del taborniškega 'obredja' - taborniki jo pojejo zvečer pred spanjem, ko držeč se za roke stojijo ob ognju. Dan je šel čez gore, čez vode, čez polje,vse že spi v tihem snu, noč je tu. 18. Lahko noč 1:25 Peli: Ivica in Cvetka Mavsar Slomškovo ponarodelo Lahko noč najdemo že v Drugem berilu za občne ljudske šole iz leta 1890. Slomšek je po navadi za svoje pesmi z družinsko, versko ali narodno preporodno vsebino prevzel že med ljudmi poznane melodije pesmi. Pesem se je tako prek tiskanih medijev (predvsem beril, pratik in pesmaric) kot po ustnem izročilu razširjala po vsem slovenskem ozemlju. Po več kot sto letih od svojega nastanka je med pevci na podeželju še vedno precej priljubljena. Svetlo sonce se je skrilo, vse na svetu potihnilo,vse odeva tiha noč, da zaspati nam je moč. Ptičice in vsa živina, gospodarji in družina, vse počitka željno je, tiha noč zaziblje vse. Moja glavca je zaspana, moja posteljca postlana, ljubi angel varuh moj, varuj mene ti nocoj. 19. Za prijazen konec dneva ob pritajeni svetlobi (govor) 0:44 Govoril: Anton Sečnik 20. Angelček varuh moj I 1:00 Pel: Janez Sečnik Angelček varuh moj je najbolj razširjena oblika pete molitvice pred spanjem. Čas uspavanja je vedno veljal za nevarni mejni čas med budnostjo in snom, v katerem star(ej)ši niso mogli imeti nobenega vpliva na nevarnosti, ki so v spanju prežale na otroka. Zato so na pomoč klicali varuhe prehodov, katerih vlogo so v krščanstvu prevzeli predvsem angeli in njim sorodna bitja. Izbor treh različic je zanimiv predvsem po vsebinski plati. V prvem primeru gre za standardno vsebino, ki jo mladi pevec odpoje na moderen in netemperiran način. Druga, dvoglasna inačica, v drugi kitici prehaja v ljubezensko pesem, tretja pa ima, z izjemo prve kitice, izrazito baladno sporočilo. Pri drugi in tretji različici je zanimiva tudi ritmična struktura, v kateri se izmenjavata tridobni in dvodobni taktovski način, kar velja za posebnost slovenskega ljudskega petja.
Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj, 21. Angelček varuh moj II 1:21 Peli: Ivica in Cvetka Mavsar
Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj, 22. Angelček varuh moj III 1:21 Pela: Marija Lukovič
Angelček varuh moj, varuj me ti nocoj, 23. Nina nana mori bij-e (Nina nana, moja hčerka)
0:58 Pela: Gjylije Maliqaj Ta uspavanka, ninullë ali këngë djepi (pesem ob zibelki), je nastala kot trenutna improvizacija pevke, ki je kombinirala besedilo uspavank po spominu in meloritmične vzorce ženskih napevov, kot jih je slišala v rojstnem kraju Mushtisht. Vas Mushtisht na jugozahodu Kosova je znana po zelo razvitem ljudskem petju in znamenitih ljudskih pevcih, značilnost tega petja je ljudska uglasitev, ki jo lahko poslušamo tudi na tem posnetku. V uspavanki prevladuje pomirjajoče besedilo, saj mati poje hčerkici, ki jo želi zazibati v spokojen spanec, na koncu pa ji zaželi mirno pastirsko prihodnost. Nina-nana mori bij-efli se gjumi o të bën mir-e, të bën mir' o të rehaton-e trupin bijo moj t'a pushon-e. Nina-nana o moj në djep të drunit Ti m'u bëfsh o plakë e katunit. Nina-nana moj rrin me fjet-e, Ty të marrtë o një gjumë i leht-e. Gjumi i lehtë o, gjumi i ëmbël T'maron nana o përshesh me tëmbël. Nina-nana o mori bija jeme, Ty t'çon nana o çobaneshë me dhen-e. 24. Spavaj sine, san te prevario (Zaspi sinko, sen te je ukanil) 1:20 Pela: Maida Đinić - Poljak Uspavank bosanskih muslimanov, melodično sorodnim sevdalinkam, se pevka ni naučila v domačem okolju, ampak šele v času, ko je kot begunka že živela v Sloveniji. Kaseto s tradicionalnimi uspavankami iz Bosne ji je ob rojstvu otroka podaril prijatelj, danes pa jih sama poje svoji hčerki. Vsebina uspavanke se navezuje na izdelovanje zibelke, ki jo kovači kujejo, pozlačujejo in nosijo od mesta do mesta. V bosanskih zazibalkah so kraljevski atributi, pripisani otroku, ki je uspavan, zelo pogost motiv. Spavaj sine, spavaj sine, san te prevario.Beša ti se, beša ti se na moru kovala. Kovala je, kovala je do tri kujundžije. Jedni kuju, jedni kuju drugi pozlačuju. Treči nose, treči nose od grada do grada. 25. Nezakonska mati / Vsaka pesem je lahko uspavanka (govor) 2:49 Pela in govorila: Ljudmila Rupnik Prešernova Nezakonska mati, ki jo je sam domnevno povzel po ljudski baladi, pri čemer je moralno sporne verze o očitkih matere zamenjal za izražanje ljubezni do nezakonskega otroka, je še ena v vrsti mnogih slovenskih ponarodelih pesmi, kjer se je avtorstvo zabrisalo. Pevka na posnetku se je namreč pesmi naučila od staršev in sester v Razboru (Posavje), ne vedoč, da pesem ni ljudska. Vsebina Nezakonske matere pa nas opozarja tudi na dejstvo, da so bile neporočene matere vse do povojnega časa izrazito marginalizirane, celo zasramovane. Zato so uspavanke, ki so jih ženske nekoč pele otrokom, lahko služile tudi kot sredstvo za izražanje negativnih čustev do svojega brezizhodnega položaja, do moškega ali skupnosti, v kateri je bila njihova vloga razvrednotena. Kaj pa je tebe treba bilo, dete preljubo, dete lepo,meni ubogi deklici, neporočeni materi? Očka so kleli, tepli me, mamca nad mano jokali se, moji so mene sramovali so, tuji za mano kazali so. On ki je bil pravi ljubi moj, on ki je bil pravi očka tvoj, šel je po svetu bogvekam, tebe in mene ga je sram. On ki ti ptice podnevi oživi, naj ti da srečne zadovoljne dni. Al te je treba bilo al ne, vendar prisrčno ljubim te. 26. Spite, spite brez skrbi 0:30 Pel: Tomaž Čučnik Po pripovedovanju pevčevih staršev so to pesem peli nočni čuvaji, da bi ljudje vedeli, da so na varnem. Podobna upesnjena sporočila o času, pospremljena z napotki ali nauki o ravnanju ljudi ob določenih urah, so izpričana tudi v slovenskem pesemskem izročilu. Spite spite brez skrbi, oče mati sin in hči.Pojdi spat kdor si zaspan, svetlo sonce in z njim dan, šla že davno davno v kraj sta, ura je dvanajsta. 27. Spanček, zaspanček, črn možic I 0:32 Pel: Alojzij Sojar Uspavanka pripoveduje o Spančku, personificiranem bitju strašljive podobe, ki otrokom prinaša spanec. Uspavanka Vide Jeraj (uglasbitev je delo Emila Adamiča) se je, podobno kot mnoge druge otroške pesmi in uspavanke, pojavljala v več berilih za osnovne šole predvsem v času med obema vojnama. Razširjena je po celotnem ozemlju Slovenije, čeprav informatorji večinoma avtorjev ne poznajo več. Spanček zaspanček črn možic, hodi ponoči nima nožic.Tiho se duri okna odpro, leže v zibko zatisne oko. 28. Spanček, zaspanček, črn možic II / Zaspi
/ Aja tutaja, le sanjaj moj mali
1:09 Pela: Martina Čerčnik Jezikovna predloga uspavanke Zaspi je nastala po španski ljudski pesmi, ki jo je v slovenščino prepesnil Pavel Oblak, pevka pa jo je odpela v ljudskem ljubkovalno uspavalnem načinu. Pesem Aja tutaja, le sanjaj moj mali je bila z naslovom Uspavanka objavljena leta 1969 v priročniku za učitelje Šolsko leto v pesmi . Po predlogi francoske ljudske uspavanke (fr. berceuse) je melodijo zanjo priredil skladatelj Miro Kokol, v slovenščino pa jo je prepesnila pesnica Neža Maurer. Prvotno verzijo besedila z >... le sanjaj moj angel< so cenzorji zavrnili. Pevka poje besedilo Neže Maurer, melodija pa je povsem spremenjena. Zaspi sinek moj mali, ti moja sreča vsa,zaspi otrok moj zlati, naj noč ti pokoj da. Zaspi mi sinek moj mali, ti moja sreča vsa. Aja tutaja le sanjaj moj mali, 29. Aja tutaja, aja tu tu 0:18 Pela: Anita Kelbl Še ena iz vrst uspavank tipa 'aja tutaja', v katerih se zibajoč občutek ustvarja skupaj z upočasnjenim menjavanjem poudarjenih in nepoudarjenih dob. Pevka je tako uspavala svoje otroke. Aja tutaja aja tutu,spanček prihaja sanje so tu. 30. Aja tutaja, zibka se maja / Včasih je bila drugačna vzgoja (govor) 1:15 Pel in govoril: Jože Zagorc Tipično zazibalko aja tujaja, na katero smo v raziskavi pogosto naleteli, pevec odpoje odrezavo, v slogu recitiranega besedila. Njegov nazor o vzgoji in uspavanju otrok vidno odstopa od splošno razširjenih predstav o uspavanju, na kakršne smo naleteli pri ostalih sogovornikih. Aja tutaja zibka se maja,v zibki naš mali Matjažek nagaja. 31. Uboga je bila ježeva mati/Minkica, Minkica
0:47 Pela: Slavica Rajer Več kot sto posnetkov zazibalk in najrazličnejših drugih pesmi za uspavanje, ki smo jih zabeležili na Slovenskem, med drugim govori tudi o izjemni (po)ustvarjalni moči posameznikov/-ic. Zanimiv izbor pesmi v vlogi uspavank je razviden tudi iz tega primera. Upesnjena tožba matere nad sinom ježem je primerljiva z ljudsko pripovedko o sinčku ježku (Janček ježek), Minkica, Minkica pa je otroška pesem v tričetrtinskem ritmu, primernem za zibanje. Uboga je bila ježeva mati,ki je mogla revca tolko prestati. Rodila je sina, sina bodeč'ga, to je za mam'co veliko gorje. Minkica Minkica mokco petlala, Pela: Vilma Antoni Bejtullahi Uspavanke v albanskem jeziku večinoma začenja besedna zveza nina nana. Ni je nekakšna prabeseda, ki jo izgovarjajo dojenčku v zibelki, nana je izraz za mamo v albanskem narečju Gegov. Uspavanka Nina nana po t'përkundi je v različnih variantah razširjena po vsem Kosovu in severozahodni Makedoniji, kjer živijo Albanci Gegë. Besedilo te uspavanke razkriva triplastno sporočilo matere otroku, ki jo najdemo v številnih uspavankah: najprej želi mati umiriti otroka, nato mu s pesmijo prikliče srečno prihodnost in nazadnje mu zaželi pomembno vlogo v družbi. Matere pogosto ustvarjajo kitice z imeni znamenitih oseb in vojščakov iz zgodovine Albancev, v tej varianti pa je pevka kot zgled za prihodnje rodove omenila politika in mirovnika Ibrahima Rugovo. Nina-nana, po t'përkundidjalin tem le t'ma merr gjumi. Nina jote plot me bira u rritsh fëmi me shumë të mira. Nina jote lule-lule m'u bofsh f'mi ti Bajram Curr-e. Nina jote hove-hove m'u bofsh Ibrahim Rugov-e. 33. Devla, Devla (Bog, Bog) 1:04 Pela: E. S. Emocionalna izvedba uspavanke Devla, devla - prošnje Bogu, naj čuva malega sinčka, je stvaritev Romkinje iz Makedonije. Kljub temu da že več kot 25 let živi in dela v Sloveniji, je do pred kratkim živela brez pravnega statusa, ki bi ji omogočal socialne in politične pravice. Njena bivanjska drža, hkrati pa tudi njen pesemski repertoar pripovedujeta o sobivanju različnih kultur in obenem o ohranjanju specifičnosti lastne. Pesem s tradicionalno romsko melodijo in z avtorskim besedilom, ki izraža posebno vez matere z otrokom in božjim, je nastala, kot pravi sama >. ko sem gledala to bitje, tako majhno in nezaščiteno. Vzela sem ga v naročje in ga tako uspavala<. 34. Gosta meja, ravno polje 0:39 Pela in posnela: Ljoba Jenče Prstno igro je znana slovenska poustvarjalka ljudskega pesemskega gradiva našla v knjigi Nace ima dolge tace Naceta Černigoja (Ljubljana, Zavod za šolstvo, 1999), po njenem mnenju pa bi jo lahko uporabili tudi za uspavanje otrok. Pred kratkim jo je prvič izvedla na odru, skupaj z malo deklico. Pevka slikovito opiše način izvedbe: >Ona je stala, jaz čepela ob njej. Z desno roko in prsti sem prstno igrico izvedla po njeni glavici. Pobožala sem ji lase, čelo, šla čez očke, ličeca, usteca, bradico, nato jo nežno prijela za ušeska - pride mežnar . din, don . din, don .< Gosta meja ravno polje, dva studenčka, dva povšterčka, trda skala.Pride mežnar din don din don ... 35. Spavi, spavi, ko jagnje u travi (Spi, spi kot jagnje v travi) 1:54 Pela: Maida Đinić - Poljak Še ena uspavanka bosanskih muslimanov z ritmičnimi in melodičnimi značilnostmi sevdalinke. Tudi besedilo je, z izjemo prvih kitic, kjer se spanec otroka primerja s spanjem jagnjeta v travi, sorodno uspavanki Spavaj sine, san te prevario. Govori o zlati (kraljevski) zibelki in kovačih, ki so jo skovali. Še posebno so zanimivi končni verzi, iz katerih so razvidni obredi ob rojstvu. Kovači nad zibko dvigujejo šljeme - talisman v obliki zlatega jabolka, ki naj bi otroka obvaroval zla ter mu prinašal srečo in zdravje. 36. Ravorom Bazaha (Lepa ptica) 3:46 Pel: Joseph Rakotorahalahy Malgaška ljudska uspavanka, ki jo v umirjenem, štiričetrtinskem ritmu poje pevec, rojen na Madagaskarju in živeč v Sloveniji, je sicer geografsko in kulturno verjetno najbolj oddaljena od ostalih zazibalk, zbranih na zgoščenki, vendar je njena funkcija identična vsem uspavankam na svetu - umirjanju in uspavanju otrok ali odraslih. Ta uspavanka, ki je na Madagaskarju zelo priljubljena, govori o posledicah stika dveh različnih kultur - belske in malgaške (od tod ime ravorom bazaha - lepa/belska ptica). Uspavalec zato otroka zaupa lepi ptici, ki naj ga vzame s seboj na polje in ga potolaži ali pa mu ga vrne, če bo jokal. 37. Ninenaj 1:54Pela: Alenka Kranjac Psihološke raziskave so dokazale, da matere isto pesem pojejo povsem drugače, kadar jo pojejo otroku, kot takrat, ko otrok ni prisoten. V primerjavi z resničnim dejanjem uspavanja, kjer se izvajanje prilagaja otrokovemu razpoloženju (glej Ninenaj št. 1), je pevka v tem primeru veliko bolj pozorna na samo kakovost izvedbe - na dikcijo, tempo in estetiko pesmi. -------------------------- Avtorica zgoščenke: Katarina Juvančič. Spremna beseda: dr. Rajko Muršič and Katarina Juvančič. Komentarji posnetkov: Katarina Juvančič, Alma Bejtullahu MA (Nina nana mori bij-e and Nina nana po t'përkundi), Katarina Šetinc (Spanček, zaspanček, črn možic II /Zaspi/Aja tutaja, le sanjaj moj mali) and Ljoba Jenče (Gosta meja, ravno polje). Angleški prevod besedila spremne knjižice: Katja Plestenjak. Izbor ilustrativnega gradiva: Documentation of Department of ethnology and cultural anthropology, Uroš Krašovec. Zvočna obdelava izbranega gradiva: Dejan Lapanja, studio Resnevem, Škofja Loka. Oblikovanje: Uroš Krašovec. Izdalo: Folk Slovenija, pp. 1578, SI - 1000 Ljubjana, Slovenia. Spletna stran: http://www.folkslovenija.org E-pošta: folkslo@gmail.com Za društvo: Katarina Šetinc. izdelano: Nika Records, 500 izvodov. December 2006. |
